Skoraj raj si,
ti, Gorenjska,
sive gore
in zelene reke.
Tu življenje
skriva svoj zaklad,
stara si kot sonce,
mlajša kot pomlad.

Siva pot, vodi me,
kamor hoče srce,
na gorenjsko,
kjer gore so.
Vodi me, siva pot.

Le spomini
še živijo,
zemlja stara,
trda, neizprosna.
Rdeča roža
v tvojih je laseh,
nežna mesečina,
solze v očeh.

Siva pot, vodi me,
kamor hoče srce,
na Gorenjsko,
kjer gore so.
Vodi me, siva pot.

Ko vstaja jutro,
slišim klice iz daljave,
radio spominja me
na dom, tam nekje.
In ko se vozim
po betonskih magistralah,
mislim nate le,
nate le.

Siva pot, vodi me,
kamor hoče srce,
na Gorenjsko,
kjer gore so.
Vodi me, siva pot.