PESEM SKUPAJ NAS DRŽI
Lep je ta naš svet,
v njem življenje naše,
se zdi kot čisto, čisto majhen
živopisan cvet.
Mudi se nam živet
in delat, kar nam paše,
pogumno raziskujemo
življenje in planet.
A ko opora se umika in ravnotežje izgubim, nazaj v naročje me zamika;
kaj takrat s seboj naj naredim?
Ko je hudo, zapojem pesem;
ob njej se spomnim srečnih dni.
Ko je hudo, zapojem pesem;
pomirja me in me hrabri…
Drobna pesem,
pa glej –
srečo porodi….
Lep je ta naš svet in vabi otroke naše. Igriv in pisan, lahkoživ jih kliče spet in spet.
Mudi se jim živet
in delat, kar jim paše,
pa kot metulji letajo
in iščejo svoj cvet.
A ko odidejo po svoje in jim pomagati želim, pa nočejo v naročje moje,
kaj takrat s seboj naj naredim?
Ko je hudo, zapojem pesem;
ob njej se spomnim srečnih dni.
Ko je hudo, zapojem pesem;
pomirja me in me hrabri.
Drobna pesem,
pa glej…
Tiha pesem,
in glej…
Naša pesem,
poglej –
skupaj nas drži…